Pri pregledu pogodb pogosto opazim enako pomankljivost.
Na prvi pogled so pogodbe dobro pripravljene.
V njih je natančno določeno:
– kaj je predmet pogodbe,
– kakšna je cena,
– do kdaj morajo biti obveznosti izpolnjene.
Velikokrat pa jim manjka nekaj, kar v praksi pogosto odloča o tem, ali pogodba posameznika resnično zaščiti.
Ni jasno določeno, kaj se zgodi, če ena od pogodbenih strank svojih obveznosti ne izpolni.
Največ težav se praviloma ne pojavi takrat, ko vse poteka po načrtih.
Pojavijo se, ko pride do zamude, neizpolnitve pogodbenih obveznosti ali drugih nepredvidenih okoliščin.
Prav zato dobra pogodba ne ureja le tega, kako bo posel potekal.
Enako pomembno je, da vnaprej določi tudi pravice, obveznosti in posledice za primer, ko stvari ne potekajo tako, kot sta pogodbeni stranki pričakovali.
Takšne določbe lahko med drugim urejajo:
– možnost odstopa od pogodbe,
– rok za odpravo kršitve,
– posledice zamude,
– odgovornost pogodbenih strank,
– druga pravna sredstva za primer kršitve pogodbe.
Prav v teh določbah se pogosto skriva največja vrednost dobro pripravljene pogodbe.
Ne zato, ker pričakujemo, da bo šlo kaj narobe.
Temveč zato, ker dobra pogodba ne ureja le sodelovanja, ko gre vse po načrtih. Varuje tudi takrat, ko ne gre.
Ste tudi vi že podpisali pogodbo pri kateri ste bili pozorni predvsem na ceno in predmet posla, manj pa na to, kaj se zgodi, če ena od pogodbenih strank svojih obveznosti ne izpolni?