To je stavek, ki si ga je govorila tudi Sara.
Preselila se je k partnerju.
Hiša je bila pisana nanj.
Skupaj sta prenovila kopalnico, zamenjala streho in uredila okolico.
Sara je v hišo vložila več kot 30.000 €.
Ker sta gradila skupno prihodnost, o pravnih vprašanjih ni veliko razmišljala.
Navsezadnje sta gradila dom. Ne le hiše.
V praksi opažam, da veliko ljudi razmišlja podobno.
Pogosto verjamejo, da bo zaradi skupnega življenja in vlaganj nepremičnina nekoč deloma tudi njihova.
O teh vprašanjih običajno začnejo razmišljati šele takrat, ko se življenje obrne drugače, kot so načrtovali.
Takrat pa se pogosto odprejo vprašanja:
– kaj je bilo dejansko dogovorjeno,
– kdo je posamezna vlaganja financiral,
– kaj je mogoče dokazati,
– in kakšne pravne posledice lahko iz teh vlaganj sploh nastanejo.
Veliko ljudi največ pozornosti nameni prenovi doma. Precej manj pa temu, kako so njihove pravice urejene, če se stvari nekoč ne odvijejo po načrtih.
In ravno takrat se pogosto pokaže, da ni pomembno samo to, kdo je kaj plačal. Pomembno je tudi, kaj je bilo dogovorjeno in kaj je mogoče dokazati.
Ste se kdaj vprašali, kako bi bilo v podobni situaciji pri vas?