Maji je med delom po nesreči padel službeni računalnik na tla.
Računalnik je bil popolnoma uničen. Popravilo ni bilo mogoče.
Delodajalec ji je nato sporočil:
“Od naslednje plače vam bomo odtegnili vrednost poškodovanega računalnika.”
Na prvi pogled se marsikomu zdi, da je to povsem logično.
Navsezadnje je škoda nastala. Računalnik je poškodovala Maja.
Pa je pravno res tako preprosto?
Ne nujno.
Plača delavca v delovnem razmerju uživa posebno zakonsko varstvo.
To pomeni, da delodajalec ne more enostransko odločiti, da bo svojo terjatev poplačal tako, da bo znesek preprosto odtegnil od delavčeve plače.
Zakon o delovnih razmerjih v 136. členu določa, da delodajalec svoje terjatve do delavca brez pisnega soglasja ne sme pobotati s svojo obveznostjo plačila. Delavec pa takšnega soglasja ne more dati že vnaprej, temveč šele po nastanku delodajalčeve terjatve.
To pomeni, da splošna izjava, podpisana ob zaposlitvi, s katero bi delavec že vnaprej dovolil morebitne prihodnje odtegljaje od plače, sama po sebi nima pravnega učinka.
To seveda ne pomeni, da delavec za povzročeno škodo nikoli ne odgovarja. Če so izpolnjeni zakonski pogoji za njegovo odškodninsko odgovornost, lahko delodajalec povračilo škode uveljavlja na način, ki ga določa zakon.
Prav zato pogosto ni vprašanje:
“Ali je škoda nastala?”
Velikokrat je pomembnejše vprašanje:
“Ali jo lahko delodajalec poplača na tak način?”
Ste bili tudi vi prepričani, da lahko delodajalec vrednost poškodovanega službenega računalnika preprosto odšteje od plače?