Mojca se je odločila zamenjati službo.
Dobila je novo zaposlitev, zato je pripravila pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi in jo izročila direktorju.
Njegov odgovor jo je presenetil:
»Odpovedi ne sprejmem. Trenutno si ne moremo privoščiti, da odideš.«
Mojca je obstala.
Ali to pomeni, da njena odpoved ne velja?
Da mora ostati zaposlena, dokler se direktor z njenim odhodom ne strinja?
Ne.
Za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec, soglasje delodajalca ni potrebno.
Delavec lahko pogodbo o zaposlitvi redno odpove brez obrazložitve. Odpoved mora biti podana v pisni obliki in vročena delodajalcu.
Delodajalec zato njene odpovedi ne more preprečiti zgolj z izjavo:
»Tvoje odpovedi ne sprejmem.«
Njegovo soglasje namreč ni pogoj za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi delavčeve redne odpovedi.
Takšno razumevanje potrjuje tudi sodna praksa.
Vrhovno sodišče RS je poudarilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi enostranska izjava volje ene od pogodbenih strank, zaradi katere pogodba o zaposlitvi in s tem delovno razmerje prenehata, ko odpoved začne učinkovati.
Delavec ima pravico pogodbo o zaposlitvi redno odpovedati brez navedbe razlogov in jo lahko poda kadarkoli. Če v odpovedi določi datum prenehanja delovnega razmerja in pri tem spoštuje predpisani oziroma dogovorjeni odpovedni rok, je delodajalec ta datum dolžan upoštevati. (VSRS VIII Ips 32/2021)
To pa še ne pomeni, da lahko Mojca po vročitvi odpovedi naslednji dan preprosto preneha prihajati na delo.
Pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je treba upoštevati odpovedni rok. Mojca mora zato praviloma do njegovega izteka še naprej izpolnjevati svoje obveznosti iz delovnega razmerja.
Po poteku odpovednega roka pa pogodba o zaposlitvi preneha – tudi če bi delodajalec želel, da Mojca ostane.
In prav tukaj je pomembna razlika, ki se v praksi pogosto spregleda.
Odpoved ni isto kot sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi.
Pri sporazumnem prenehanju je potreben sporazum obeh strank. Če se ena od njiju s prenehanjem ne strinja, sporazuma ni.
Pri redni odpovedi delavca pa soglasje delodajalca ni potrebno.
Delodajalec lahko delavca prosi, naj ostane.
Lahko mu ponudi drugačne pogoje dela.
Lahko se z njim dogovori za nadaljevanje zaposlitve.
Ne more pa njegove pravilno podane in vročene redne odpovedi preprosto »zavrniti« ter ga s tem prisiliti, da ostane v delovnem razmerju.